Razstava Laibach

 Razstava na ogled še do 17. Aprila 2011
v Umetnostni galeriji Maribor.

......Laibach niso ne fašistični, ne komunistični, ne postmodernistični. Če jih hočemo opredeliti, potem so kvečjemu metafašisti, metanacionalisti, metapop kultura in metaumetnost, njihov celotni projekt pa je radikalni komentar k evropski politiki nove dobe. 
Laibach Kunst izhaja iz teorij švicarskega psihoanalitika Carla Gustava Junga in kanadskega filozofa Charlesa Taylorja, verjetno ta dva še zdaleč ne postavljata trdnih mej njihovega ustvarjenja. Slednji se recimo navezuje na »ideologijo« , ki določa osnovne elemente sodobne družbe, tako v njeni tolerantni kot demokratični različici. Organizacija vseh uradnih sodobnih družb se je in se še vedno upira na izključevanje kaosa, anarhičnih in umazanih elementov. Nasprotno pa v tradicionalnih družbah kaos nameščen v strukture družbenega življenja, v kolektivne obrede, ki slavijo kaos in nered« še pojasnjuje Richterjeva (kustosinja razstave). S tem želi pokazati, da protislovnost in estetski paradoksi skupine Laibach predstavljajo resno analizo in hkrati napad na sodobna prepričanja in načine razmišljanja.

Laibach Kunst nas nagovarja s slikarskimi deli, poezijo, raznimi videoinštalacijami, glasbo, fotografijo in prav tako s človeškimi organi v formaldehidu in krsto temnini dvorane....

(Vzeto iz: Spektra, str. 45, naslov članka: Laibach Kunst- duh iz globine in enotna vseobsegajoča koda. )

Moja misel o razstavi:

Ker je razstava tako raznovrstna in z veliko simboli, jo je težko razumeti brez vodstva.  Zato sem si veliko razlagala po svoje, v pomoč mi je bil posnetek intervjuja z Laibachi iz leta 1982, ki je postavljen v galeriji ter na steni nalepljenimi stavki. Navdušena sem, da je ta razstava zastopana v vseh prostorih Umetnostne galerije v Mariboru ter, da so prebarvali stene galerije in tako omogočili, da so nekatere slike in prostorske postavitve prišle še bolj do izraza ( s tem mislim vijolično sobo z štirimi apokaliptičnimi jezdeci z starimi stoli in mizo na kateri je lobanja, ter rdeča soba v kateri so črno bele slike industrije).  Zanimiv mi je bil motiv sejalca, ki ga lahko zasledimo na večih slikah. (simbol sejalca: kot Slovenskega kmeta, ki je z govorjenjem ohranjal Slovenski jezik in tako omogočal preživetje slovenskemu narodu. Zato se mi zdi zanimiva slika na razstavi, ko sejalec sadi grobove). Vidimo tudi veliko slik z različnimi tehnikami in takimi, da ne vemo kaj na tej razstavi iščejo ( s tem mislim, da na eni sliki vidimo gospodično Mercedes Benz- hčerko ustanovitelja avtomobilske znamke mercedes, na eni sliki tudi vidimo grob Vinceta Van Goga, pod to sliko pa zopet njega naslikanega, kako slika sliko ob kateri se je ubil.) Še veliko je takšnih slik oz. detajlov za katere nevem točno zakaj so tam oz. kaj pomenijo.  Je pa razstava zanimiva in vsekakor vredna ogleda. 
 Par slikic iz razstave:

 

 

( se opravičujem zaradi slabše kakovosti te slike- škoda)

 

 Zraven te slike je pisalo:

"Laibach je spoznavanje univerzalnosti trenutka. Je odkrivanje odsotnosti ravnovesja med spolom in delom, med podanostjo in aktivnostjo. Uporablja vse izraze zgodovine v označevanju tega neravnovesja. To delo je brezmejno. Bog ima en obraz, hudič nešteto."